GOSPODARSTVO IN PRESKRBA
Spodnještajerci so spomladi 1941 postali del nove družbe, ki so se ji morali čimprej prilagoditi. Vsak na svojem mestu – na kmetiji, v delavnici, tovarni, uradu ali doma − je moral dihati in živeti s prizadevanji »domovine« za zmago na vseh številnih frontah. Ob proslavah, namenjenih celotnemu prebivalstvu, je ŠDZ pripravljala tudi bolj »specializirane« in posameznim družbenim slojem namenjene prireditve. Kmečkemu prebivalstvu so bili ob raznih kmetijskih razstavah namenjeni predvsem t.i. prazniki žetve in spravljanja pridelkov, za delavce pa je bil seveda najbolj primeren 1. maj, ki so ga praznovali z vsem bliščem. Glede na to, da je Nemčija že na začetku vojne racionirala živila, tekstilno blago in usnje ter tekstilne in usnjene izdelke, je tudi na zasedenem slovenskem ozemlju postopoma uvedla takšen sistem preskrbe, a kljub pomanjkanju so razmere tako glede prehrane kot tudi druge oskrbe vse do konca vojne ostale razmeroma znosne ter bile iz različnih razlogov boljše kot v rajhu samem.
Glede na to, da je Nemčija že na začetku vojne racionirala živila, tekstilno blago in usnje ter tekstilne in usnjene izdelke, je tudi na zasedenem slovenskem ozemlju postopoma uvedla takšen sistem preskrbe, a kljub pomanjkanju so razmere tako glede prehrane kot tudi druge oskrbe vse do konca vojne ostale razmeroma znosne ter bile iz različnih razlogov boljše kot v rajhu samem.