Vsebinski sklopi

Nemški okupator je z namenom popolne germanizacije in nacifikacije dežele ter njenega prebivalstva takoj pričel z izvajanjem različnih raznarodovalnih ukrepov, ki so skupaj z vojnimi razmerami zaznamovali vsa področja javnega in zasebnega življenja.

MOBILIZACIJA V NEMŠKO DELOVNO SLUŽBO IN VOJSKO

Med ukrepe, ki so kljub temu, da slovensko okupirano ozemlje nikoli ni bilo formalnopravno priključeno k Nemčiji, tukajšnje prebivalstvo obravnavali na podoben ali enak način kot prebivalce rajha, sodijo tudi odredbe o obvezni uniformirani državni delovni službi (Reichsarbeitsdienst; RAD) ter vojaški obveznosti (Wehrpflicht). Vsak za delo sposoben mladenič in mladenka sta bila tako zavezana prebiti pol leta v uniformiranih ter po vojaško organiziranih enotah državne delovne službe, fantje pa so po poteku le-te bili predvideni za vpoklic v nemško vojsko. Dober odziv na mobilizacijo si je okupator tudi to pot zagotovil z zagroženimi povračilnimi ukrepi za tiste, ki se na mobilizacijo ne bi odzvali: fantje bi izgubili domovinsko pravico na Spodnjem Štajerskem, njihovi starši pa bi bili izključeni iz ŠDZ, odpeljani v koncentracijska taborišča ali celo ustreljeni. Prvi vpoklici so se začeli julija 1942 – letnik 1923 so poslali naravnost v vojsko, letnik 1924 pa najprej v RAD. Po različnih kriterijih ter približnih izračunih na podlagi obstoječih, a nepopolnih seznamov se ocenjuje, da je bilo na širšem celjskem območju skupno mobiliziranih nekaj manj kot 5000 mož, od katerih jih je padlo okrog 670.

Stran 1 od 2: 1 2
Največkrat ogledani
fotografija -...

Celje 1942; Okrožni dan, esesovski polkovnik Otto Lurker, komandant urada policije in varnostne službe, glavni...

več...
fotografija -...

Celje: ob Savinji, zunanji skupinski portret: vojaki

več...
Čelada...

Kovinska vojaška čelada, francoski model M15 "Adrian", ki jo je uporabljala Jugoslovanska vojska pred drugo...

več...

Živilske karte za obleko na ime Štraus M.Milan, učitelj, Kruševac. Za obdobje od 1.10.1941 do 30.9.1942....

več...