Vsebinski sklopi

Okupaciji in raznarodovalnim ukrepom je kmalu sledil aktivni odpor slovenskega prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti ter nastanek prvih partizanskih enot. Na odporniško dejavnost je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim nasiljem, ki je povzročilo številne žrtve ter najhuje prizadelo zlasti civilno prebivalstvo.

POHOD IN PRIHOD 14. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO

Da bi pospešilo razmah osvobodilnega gibanja, da bi vojaško in politično trdneje povezalo vse slovensko ozemlje in da bi izkoristilo velike možnosti za mobilizacijo, ki so na Štajerskem še obstajale, je vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja sklenilo na Štajersko poslati eno najmočnejših in najboljših enot slovenske narodnoosvobodilne partizanske vojske- Štirinajsto divizijo, ki so jo sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada. Na svoj veliki pohod je divizija krenila 6. januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini ter v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem prešla Sotlo. Približno tisoč slovenskih partizanov je stopilo na štajerska tla, kar je bil tudi prodor prve zavezniške operativne enote na ozemlje nemškega rajha. Takoj jo je pričela zasledovati in napadati številčno trikrat močnejša nemška vojska, dodatno pa so jo izčrpavali še zima, lakota in utrujenost. Štirinajsta je utrpela velike izgube, saj je za vedno ostala brez tretjine borcev, poleg tega pa je približno 200 ranjenih in bolnih tovarišev zaupala partizanskim domačijam in partizanskim bolnišnicam na Štajerskem. Kljub nasprotnemu nemškemu zatrjevanju pa ob koncu ofenzive, 26. februarja 1944, divizija ni bila uničena. Še vedno je štela 440 sicer prezeblih in izčrpanih, a za boj sposobnih partizanov. In prav ti so skupaj z borci obeh štajerskih brigad ter drugih enot v naslednjih mesecih tvorili srce in okostje prvega množičnega narodnoosvobodilnega gibanja na slovenskem Štajerskem.

Stran 1 od 2: 1 2
Največkrat ogledani
fotografija -...

Celje 1942; Okrožni dan, esesovski polkovnik Otto Lurker, komandant urada policije in varnostne službe, glavni...

več...
fotografija -...

Celje: ob Savinji, zunanji skupinski portret: vojaki

več...
Čelada...

Kovinska vojaška čelada, francoski model M15 "Adrian", ki jo je uporabljala Jugoslovanska vojska pred drugo...

več...

Živilske karte za obleko na ime Štraus M.Milan, učitelj, Kruševac. Za obdobje od 1.10.1941 do 30.9.1942....

več...