ODPORNIŠKO GIBANJE IN PRVE PARTIZANSKE ENOTE
Že v prvih mesecih po okupaciji se je v Celju vzpostavila mreža organiziranega odporniškega gibanja. Šestega julija 1941 so krščanski socialisti in komunisti ustanovili mestni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Celje, ki je začel ustanavljati skupine in odbore OF v primestnih predelih, po raznih podjetjih in organizacijah v mestu ter celo med organi okupatorjeve uprave. Kljub precejšnjim žrtvam se je jedru odporniškega gibanja v mestu uspelo obdržati do pomladi 1942, ko je Gestapo vdrl v uporniško mrežo in jo postopoma v celoti uničil, njene člane in voditelje pa večinoma pobil. Na podoben način kot v Celju se je mreža OF in odporniškega gibanja razširila in razpredla tudi drugod, zlasti po celotni Savinjski in Šaleški dolini. Vzporedno s sabotažnimi in propagandnimi akcijami je julija 1941 prišlo do nastajanja prvih partizanskih čet (Celjska, Savinjska, Šaleška…), v pretežni meri sestavljenih iz skojevcev in komunistov, ki pa so kmalu doživele velike izgube ali bile povsem uničene. Pogoji za partizansko bojevanje na nemškem zasedbenem območju so bili sila težavni, nemška vojaška sila se je v tistem času večini ljudi zdela povsem nepremagljiva, z odhodom v partizane pa posameznik na kocko ni postavil le lastno življenje, temveč je posredno ogrozil tudi svoje najbližje.