Portal z digitaliziranim gradivom prispeva k večji javni dostopnosti muzejskega gradiva in vzpodbuja védenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem.
O prelomnem obdobju slovenske zgodovine pripoveduje več kot 600 originalnih fotografij, predmetov, dokumentov in pričevanj.

Vsebinski sklopi

NEMŠKA OKUPACIJA IN UPRAVA

RAZNARODOVANJE IN ŽIVLJENJE POD OKUPACIJO

NARODNOOSVOBODILNI BOJ IN NACISTIČNO NASILJE

OSVOBODITEV IN POVOJNA REPRESIJA

Okupaciji in raznarodovalnim ukrepom je kmalu sledil aktivni odpor slovenskega prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti ter nastanek prvih partizanskih enot. Na odporniško dejavnost je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim nasiljem, ki je povzročilo številne žrtve ter najhuje prizadelo zlasti civilno prebivalstvo.

odporniško gibanje in prve partizanske enote

stari pisker, streljanje talcev in poslovilna pisma

koncentracijska in otroška taborišča

druga grupa odredov in sramotilni sprevod po celjskih ulicah

pohod in prihod 14. divizije na štajersko

partizanske enote, bolnišnice, tehnike in zveze na območju 4. operativne cone nov in pos

osvobojeno ozemlje v zgornji savinjski dolini in na kozjanskem

osvoboditev zapornikov iz starega piskra

frankolovski zločin

STARI PISKER, STRELJANJE TALCEV IN POSLOVILNA PISMA

Že nekaj mesecev po nemški okupaciji je aktivni odpor slovenskega prebivalstva tudi na Celjskem privedel do odmevnih akcij, na katere je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim in nebrzdanim nasiljem. Zato se je že v drugi polovici leta 1941, še posebej pa spomladi in poleti 1942, Stari pisker začel polniti s pripadniki in sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, šef nemškega urada policije in varnostne službe Lurker pa je junija 1942 začasno celo prestavil svoj sedež iz Maribora v Celje. Ob grozovitih mučenjih je okupator na dvorišču zaporov izvajal množične likvidacije zapornikov. Od 4. septembra 1941 pa do 15. 8. 1942 je bilo v skupaj šestih streljanjih brez kakršnekoli obsodbe pobitih 374 ljudi, od tega 325 moških in 49 žensk. Samo 22. julija 1942 je pod puškinimi cevmi omahnilo sto ljudi, za katere se je uveljavil naziv talci. Zadnje streljanje na dvorišču Starega piskra je potekalo 15. 8. 1942, pozneje pa so likvidacije ponovno potekale v Mariboru ter na prizoriščih partizanskih akcij. Zato v Celju pobijanja talcev ni bilo več, pač pa so streljali tako v njegovi neposredni bližini kot širom celjskega okrožja in celotne Spodnje Štajerske. Talci so pred večino streljanj v letih 1941 in 1942 lahko napisali poslovilna pisma, ki predstavljajo enega najpretresljivejših dokumentov vojnega časa.

poslovilno pismo
Milan Marovšek

poslovilno pismo
Anton Olet

poslovilno pismo
Fanika Pokleka

poslovilno pismo
Albert Prodenčar

poslovilno pismo
Blaž Rems

poslovilno pismo
Blaž Rock - Biba

poslovilno pismo
Franc Ropas

poslovilno pismo
Anton Šumljak

poslovilno pismo
Stanislav Umek

poslovilno pismo
Adolf Vanovšek

Stran 4 od 7: 1 2 3 4 5 6 7