Portal z digitaliziranim gradivom prispeva k večji javni dostopnosti muzejskega gradiva in vzpodbuja védenje o drugi svetovni vojni na Slovenskem.
O prelomnem obdobju slovenske zgodovine pripoveduje več kot 600 originalnih fotografij, predmetov, dokumentov in pričevanj.

Vsebinski sklopi

NEMŠKA OKUPACIJA IN UPRAVA

RAZNARODOVANJE IN ŽIVLJENJE POD OKUPACIJO

NARODNOOSVOBODILNI BOJ IN NACISTIČNO NASILJE

OSVOBODITEV IN POVOJNA REPRESIJA

Okupaciji in raznarodovalnim ukrepom je kmalu sledil aktivni odpor slovenskega prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti ter nastanek prvih partizanskih enot. Na odporniško dejavnost je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim nasiljem, ki je povzročilo številne žrtve ter najhuje prizadelo zlasti civilno prebivalstvo.

odporniško gibanje in prve partizanske enote

stari pisker, streljanje talcev in poslovilna pisma

koncentracijska in otroška taborišča

druga grupa odredov in sramotilni sprevod po celjskih ulicah

pohod in prihod 14. divizije na štajersko

partizanske enote, bolnišnice, tehnike in zveze na območju 4. operativne cone nov in pos

osvobojeno ozemlje v zgornji savinjski dolini in na kozjanskem

osvoboditev zapornikov iz starega piskra

frankolovski zločin

ODPORNIŠKO GIBANJE IN PRVE PARTIZANSKE ENOTE

Že v prvih mesecih po okupaciji se je v Celju vzpostavila mreža organiziranega odporniškega gibanja. Šestega julija 1941 so krščanski socialisti in komunisti ustanovili mestni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Celje, ki je začel ustanavljati skupine in odbore OF v primestnih predelih, po raznih podjetjih in organizacijah v mestu ter celo med organi okupatorjeve uprave. Kljub precejšnjim žrtvam se je jedru odporniškega gibanja v mestu uspelo obdržati do pomladi 1942, ko je Gestapo vdrl v uporniško mrežo in jo postopoma v celoti uničil, njene člane in voditelje pa večinoma pobil. Na podoben način kot v Celju se je mreža OF in odporniškega gibanja razširila in razpredla tudi drugod, zlasti po celotni Savinjski in Šaleški dolini. Vzporedno s sabotažnimi in propagandnimi akcijami je julija 1941 prišlo do nastajanja prvih partizanskih čet (Celjska, Savinjska, Šaleška…), v pretežni meri sestavljenih iz skojevcev in komunistov, ki pa so kmalu doživele velike izgube ali bile povsem uničene. Pogoji za partizansko bojevanje na nemškem zasedbenem območju so bili sila težavni, nemška vojaška sila se je v tistem času večini ljudi zdela povsem nepremagljiva, z odhodom v partizane pa posameznik na kocko ni postavil le lastno življenje, temveč je posredno ogrozil tudi svoje najbližje.

fotografija - CELJSKA ČETA
0503 CELJSKA ČETA
IVAN SKVARČA
BOREC CELJSKE ČETE

fotografija - OSEBE
0101 ABECEDNI VRSTNI RED OSEB
TONE GRČAR - JOHAN

fotografija - CELJSKA ČETA
0503 CELJSKA ČETA
POGORIŠČE
BUKOVŽLAK, 1941