Vsebinski sklopi

Okupaciji in raznarodovalnim ukrepom je kmalu sledil aktivni odpor slovenskega prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti ter nastanek prvih partizanskih enot. Na odporniško dejavnost je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim nasiljem, ki je povzročilo številne žrtve ter najhuje prizadelo zlasti civilno prebivalstvo.

ODPORNIŠKO GIBANJE IN PRVE PARTIZANSKE ENOTE

Že v prvih mesecih po okupaciji se je v Celju vzpostavila mreža organiziranega odporniškega gibanja. Šestega julija 1941 so krščanski socialisti in komunisti ustanovili mestni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Celje, ki je začel ustanavljati skupine in odbore OF v primestnih predelih, po raznih podjetjih in organizacijah v mestu ter celo med organi okupatorjeve uprave. Kljub precejšnjim žrtvam se je jedru odporniškega gibanja v mestu uspelo obdržati do pomladi 1942, ko je Gestapo vdrl v uporniško mrežo in jo postopoma v celoti uničil, njene člane in voditelje pa večinoma pobil. Na podoben način kot v Celju se je mreža OF in odporniškega gibanja razširila in razpredla tudi drugod, zlasti po celotni Savinjski in Šaleški dolini. Vzporedno s sabotažnimi in propagandnimi akcijami je julija 1941 prišlo do nastajanja prvih partizanskih čet (Celjska, Savinjska, Šaleška…), v pretežni meri sestavljenih iz skojevcev in komunistov, ki pa so kmalu doživele velike izgube ali bile povsem uničene. Pogoji za partizansko bojevanje na nemškem zasedbenem območju so bili sila težavni, nemška vojaška sila se je v tistem času večini ljudi zdela povsem nepremagljiva, z odhodom v partizane pa posameznik na kocko ni postavil le lastno življenje, temveč je posredno ogrozil tudi svoje najbližje.

Stran 1 od 3: 1 2 3
Največkrat ogledani
fotografija -...

Celje 1942; Okrožni dan, esesovski polkovnik Otto Lurker, komandant urada policije in varnostne službe, glavni...

več...
fotografija -...

Celje: ob Savinji, zunanji skupinski portret: vojaki

več...
Čelada...

Kovinska vojaška čelada, francoski model M15 "Adrian", ki jo je uporabljala Jugoslovanska vojska pred drugo...

več...

Živilske karte za obleko na ime Štraus M.Milan, učitelj, Kruševac. Za obdobje od 1.10.1941 do 30.9.1942....

več...